Akidata (veruvanjeto) na sufizmot, Procitajte sto pisuva vo sufijskite knig| ДОМА |
 Помош
 Барај
 Членови
 Календар
|
| Welcome Guest ( логирај_се | регистрирај_се ) | Resend Validation Email |
|
|
   |
Akidata (veruvanjeto) na sufizmot, Procitajte sto pisuva vo sufijskite knig| FazliMuharem |
постирано на August 18, 2009 11:03 pm
|
|
Star clen  Group: Members Posts: 65 Member No.: 277 Joined: July 14, 2009  |
Akidata na sufizmot
Del na knigata 'El-Ihja' od arapsko-bosanski jazik Bismil-lahir-Rahmanir-Rahim Hafiz ibn Hadzer rekol: “Vakvite dela imaat kontra efekt od toa sto tie sakaat so toa da postignat taka da nivnata sostojba poveke im se vlosuva.“ (Hafiz ibn Hadzer Fethul-bari,2/442) El-Hilal je rekol: “Mu rekov na Abdurrahman ibn Mehdij: “O Ebu Seide vo naseto mesto se naogaat luge od ovie sufi,pa mi rece: “Nemoj da im se priblizuvas zatoa sto megu niv sum videl takvi slucki koi dospeale do ludilo a nekoi postanale heretici,zindici i otpadnici od islamot.“ (Telbis Iblis,257) EL KADI IJAD: Ibn Ukajl,Allah s.v.t.,da mu se smiluva,bil drugar na Gazali pa od koga go zapozna sostojbata na sufite rece: “Ne sakam da bidam so sufite.Tie mutekellimi (apologeticari,racionalisti) go napagaat akidata preku somnevanje vo serijatot so pobuda na subhi (sumnevanja) vo psihata na lugeto,taka sto sufite gi ponistuvaat delata i zakonite,a i zakonite na site veruvanja so svoite zborovi: “Moeto srce me izvesti od mojot Gospodar.“ So toa,nemu ne mu e potreben Pratenikot sallallahu alejhi ve sellem,i negoviot Sunnet.” Dojdov do zaklucok deka menhadzot (pravecot) na ovie mutekellimi (racionalisti) e somnevanje,dodeka patot na ovie sufi e zabluda. SEJID SABIK Sejh Sejid Sabik kazuva: "Kolkava steta mu napravia samo so gradenje na mauzolei po grobistata i nivnoto ukrasuvanje za koe place islamot.Od toa e sopstvenata pojava na ubeduvanjeto (akidata) kako sto e akidata na nevernicite vo pogledot na kipovite.Pa gi obozuvaat mislejki deka tie se vo sostojba da im pomognat.Potoa gi napravia idoli (predmeti) od koi baraat da im gi resat nivnite potrebi i naslonuvanje od koi baraat spas.Od niv molat i baraat ona sto Allahovite robovi inaku molat i baraat od svojot Gospodar.Premzevaat patuvanja do kaburi i turbinja na posebni luge,ke se cesaat po nivnite grobovi barajki bereket i od niv baraat i molat pomos vo nivnite nesreki.Na kratko receno,sufite go pravat sve ona sto go pravele dzahilite vo dzahilietot vo pogled na nivniot ibadet kon kipovite. Inna lillahi ve inna ilejhi radzi’un.” I prodolzuva da kazuva Sejid Sabik: "I sto e najloso pokraj pravenje na ovoj tezok zlo i jasnoto neverstvo,ne mozes da najdes nekoj zaradi toa vo imeto na Allah s.v.t.,da se luti i ne mozes da vidis lubomora vo pogled na zacuvanjeto na ova cesna vera,nitu alim,nitu student,nitu minister,nitu princ nitu vladatel.“ Do nas pristignaa mnogu vesti,vo koi nema somnicenje,deka mnozinstvoto na ovie kabursko-evlijski obozavateli vo slucaj na rasprava so niv ako pobaras da se zakolni vo imeto na Allah s.v.t.,krivo bi se zakolnil.Pa potoa koga bi bil prasan:“Vo imeto na tvojot sejh i tvoeto ubeduvanje kon“toj i toj evlija“,togas bi pocnal da mucka bi go navednal glavata i bi ja priznal vistinata.“ Ova e naj ocevidniot dokaz deka nivniot sirk e nad sirkovi na onie koi velat deka Allah s.v.t.,e eden od dvajcata ili da e Allah s.v.t.,eden od trojca. (Sejid Sabik,Fikhus-sunne,1/402) IMAM SAFIJA; Vo vremeto na svojot zivot,Imam Safi go videl pocetokot na formiranjeto na sufijskite izmisluvanja i od site imami i celata ulema naj poveke im se sprotivuval na sufizmot.Od nego vo toj kontekst se prenesuvaat mnogu predania. Taka se prenesuva deka Bejheki vo “Menakibu Safi’ijj,2/208“, zabelezil:go slusnav imam Safi koga rece: “Ako covekot vo pocetokot na denot bi se zafatil so sufizmot ne bi go docekal pladnevo a veke bi go videl kako pobesnat.“Vo prodolzenieto imam Safi kazuva:“Nikogas ne sum videl ni eden sufi da e normalen,osven Muslima Havvasa. ” Ibn Dzevzi vo‘Telbis Iblis’zabelezuva deka imam Safi rekol: “Nikoj ne ke zivee so sufite cetirieset dena a da ne go izgubi pametot za stalno.“ Ponatamu,imam Safi spomenuva: “Vo Irak zad mene ostaviv nesto sto go narekuvaat “et-tegbir“ sto go izmislile hereticite,zindicite,koi gi odvrakaat lugeto od Kuranot.“ (Hilal,El -Emru bil ma’ruf ven-nehju anil munker,36,Ebu Neim,Hulijet, 9/146,Ibn Dzevzi,244-249) EBU BEKR ET–TERTUSI REKOL: “Znaj,Allah ti se smiluval,deka menhadsot (pravecot) po koj odat sufite pretstavuva neznaenje,zabluda i neispravnost.Islam e ona sto ni e dostaven vo Allahovata Azze ve Dzelle,Kniga i vo Sunnetot (hadisot) na Negoviot Pratenik sallallahu alejhi ve sellem.A sto se odnesuva do tancuvanje asikluk i lubov pomegu sufite,treba da se napomenuva deka prvite luge koi toa go izmislile bea prijateli Samiriovi koga im napravil zlatno tele koe rikalo.Negovite pristalici potoa pocnale da tancuvaat okolu nego i da mu iskazuvaat lubov (tevadzud).Takvoto odnesuvanje go pretstavuva verata na nevernicite i obozavateli na teleto.A sto se odnesuva do“kadiba“ (ritualot so tapani),prvite koi pocnale toa da go praktikuvaat se hereticite-zindici kako bi gi odalecile muslimanite od Allahovata Kniga. Sedenkata na Allahoviot Pratenik sallallahu alejhi ve sellem so negovite ashabi, izgledase taka,kako na glavite da im bea pticite na smirenosta. Zatoa dolznosta e na sultanot i negovite pomagaci da go zabranat nivnoto prisustvo vo dzamiite i na drugite mesta. Ne mu e nikomu dozvoleno koj veruva vo Allah i Sudniot den da prisustvuva vo nivnite sedenki so niv nitu da gi pomaga vo nivniot batil.Na vakvoto mislenje se imam:Malik,Ebu Hanife,Safi i Ahmed ibn Hanbel,kako i ostanatite imami od islamot a Allah,Azze ve Dzelle,upatuva na Praviot pat.“ (El-Dzami’u liahkamil-Kuran, imam Kurtubi,11/237-238) IMAM EBUL FEREDZ IBN DZEVZIJ: Ibn Dzevzij vo svojata kniga,“Telbis Iblis“,od koga sto go spomnal Iblisovata zabluda na sufite vo pogledot na tancuvanje i pristrastnost,rekol: “Nasite fekihi ne primaat svedocenje od peaci i igraorci,a Allah upatuva na Praviot pat.“ (Telbis Iblis,imam Ebul Feredz ibn Dzevzij,163-167) Vo knigata "Tertibul medarik"od El Kadi Ijjad,Et Tunejsi kazuva: “Bevme kaj Malik ibn Enes,pa nekoj covek od Nisbin rece: “Kaj nas ima luge za koi se zboruva deka se sufi.Mnogu jadat,potoa peat,stanuvaat i tancuvaat. Malik ibn Enes praša: “Dali se tie deca? Ne,ne se,odgovori toj.Dali se tie budali?, prasa Malik. Covekot odgovori: Tie se sejhovi i imaat pamet. Ne sum slusnal deka nekoj od muslimanite da napravi nesto slično na ova,rece Malik.“ Kazuva imam El-Bikai: “Onoj koj veruva deka nekoj ima pat kon Allah s.v.t.,bez da go sledi Pratenikot sallallahu alejhi ve sellem,toj e nevernik i prijatel na sejtanot,prema mislenjeto na (idzma') i ulemata.“ (El Dzamiu li ahkami El Kur'an 11/16) PROCITAJTE STO PISUVA VO KNIGITE NA SUFI - POVIKUVACI NA VRATITE NA DZEHENNEM Vo biografijata na Muhammed el Firgal pisuva deka cesto pati zboruval: “Si odev pred Allah pod Arsot i mi rece toa i toa,a jas Nemu toa i toa.“ (El Ihja 3/24) Kazuva Ebu Turab: “Eden pat da si go videl Ebu Jezid po korisno bi ti bil nego da go vidiš Allah sedumdeset pati.“ (Avariful me'arif 56) Mnogu od sufistite tvrdat deka direktno od Allahoviot Pratenik sallallahu alejhi ve sellem,dobivaat vizii,pravila i dr. So ova se podrazbira deka verata ne e nadopolneta i deka serijatot stalno se nadopolnuva,a Allah s.v.t.,vo Kuranot veli: “ أَكْمَلْتُ لَكُمْ دِينَكُمْ وَأَتْمَمْتُ عَلَيْكُمْ نِعْمَتِي وَرَضِيتُ لَكُمُ الْإِسْلامَ دِينًا“Al jeumel akmal tu lekum dinekum ve etmumtu alejkum nimeti ve reditu lekum al Islam edine.”Znacenjeto: “Denes vi ja nadopolniv verata vasa i go ispolniv blagodatot Moj kon vas,i zadovolen sum Islamot da vi bide vera”. (Sura El-Maide 5:3) Ibn Arabi spomnuva deka knigata"Fasusul hikem"vo sonot mu go dal Allahoviot Pratenik,a vo stvarnost go primenuva ona sto mu go zacrtal Allahoviot Pratenik sallallahu alejhi ve sellem.“ (El Hedijje el hadije 104) Za otkrivanje na gajbot (skrienoto),Gazali kazuva: “Toa ne ke se ostvaruva osven so osamuvanje vo temna prostorija,a ako nema temna prostorija,neka ja spusti glavata kon gradite ili neka se zavitka vo alistata. Togas ke slusne kako go povikuva vistinata i ke go vidi vozvisenoto bozije prisustvo.“ (Et Tesawuf bejnel hakki vel batil - iz knjige "El Futuhatulmekije") Kazuva Gazali: “Potoa se povlekuva vo dzamija...i sedi nevraboten,vo polna meditacija,i ne treba da gi voznemiruva svoite misli so ucenje na Kuran,nitu so razmisluvanje za nejzinoto objasnuvanje,nitu so knigite na hadisi i sl..“ (El Ihja 4/251) Sufite tvrdat deka onoj koj naiduva do ova vistina i se uveruva deka e toj Allah,ne e dolžen da sledi šerijat.Kažuva ibn Arabi:“Rob e Gospodarot,a Gospodar e robot.“ (Et Taijje) PRELISTUVAJKI JA KNIGATA"MISKATUL ENVAR”,KOJA JA NAPISAL GAZALI,GI PRIMETIV SLEDNITE ALARMANTNI DOKAZI: Er Rifai kazuva: “Koga evlijata ke se dogovori tajno so Allah,Toj go zadolzuva da upravuva so ona sto e izmegu nebesata i Zemjata....potoa postanuva bozji atribut,nisto ne mu e nevozmozno.“ (Hazihi hijes-sufijje 125) Kazuvaat: “Sejhot nema da bide sejh dodeka ne gi ocisti grevovite na svoite ucenici od Levhi Mahffuz.“ (El Dzami 2/142) Kazuva Nuruddin el Jesreti: “Sufi doaga do toj stepen da kazuva na nesto“bidi“i toa bidnuva.A na nekoi im e dovolno toa da go pomislat.“ (El Dzami 2/135) Kazuva Es Saarani vo biografijata na svojot sejh Ali el Hawas: “Go znaese zivotniot vek na svoite stvorenija,a seto ova od edna pricina,gledase vo Levhi Mahfuz." (Nesrul mehasinil galije 1/111) Sejh Abdullah Bailevi bese prisuten vo zakopot na eden covek,pa rekol: “Koga Munkir i Nekir go prasale ovoj mejjit(umren):“Koj ti e Gospodar?,toj im rekol:Mojot sejh Bailevi.Pa jas se zaloziv za nego.Prodolzija da go ispituvaat,a toj pak istoto im go rece,pa si rekoa:Dobro dojde i neka si pozdraven i ti i tvojot sejh.“Velat:“Vaka treba da go cuva sejhot svojot ucenik duri i posle negovoto umiranje." (Ibid 296/1) Muhammed el Hanefi na samoto umiranje,zboruvase: “Koj ke ima kakva potreba neka doaga na mojot grob i neka pobara,jas ke mu go ispolnam.“ (El Dzami 379/1) Kazuva Gazali: “Znaj deka slusanje na pesna e po efektivno za duhovnosta od Kuranot za sedum pati.“ (El Ihja 2/298) Vo biografijata na Serif el Medzzub se kazuva: “Vo Ramazan za vreme na postenje jadese i zboruvase: Jas sum osloboden od postenje,mojot Gospodar me oslobodil.“ (Et Tabekat 2/150) IMAM EZ ZEHEBI za smrt-ta na Jusuf el Kumeni,kazuva: “Toj e onoj za kogo narodot potvrduva da e Allahov evlija.Toa go dokazuvaat so otkrivenijata i ludiot govor.Ovie nesta se od vracari,svestenici i bezumni koj imaa dzin prijatel.Vakvite scenarija se pocesto vo posledno vreme.Neka e Allah na pomos.Ovoj Jusuf bi se gnasel so sopstvenata mocka,bi odel bos i ne klanjal.“ (El Kešf 776) Sufijskite poglavari go ucat murid-ot (ucenikot) na toj nacin da bide kaj sejhot kako mrtovec vo racete na onoj koj go kapi.Tie velat:“Koj ke mu kaze na sejhot: zasto?,nema da uspee nikogas.Pokornosta kon sejhot e farz (dolznost). Kazuvaat: “Ako bi videl ubava i zgodna zena kako vleguva kaj sejhot i toj se osamuva so nea,ti zagrej mu voda neka se kapi.“ (El-Hedijjel hadijje 129) Vo biografijata na Ibrahim ibn Usejfir pisuva: “Urinata negova bila kako belo mleko.Bi dosol do takva situacija da se raspravam so samiot sebe.Bi mu smetal ucenjeto na muezinot“Allahu Ekber“pa bi stanal da go gadja so kamenja zboruvajki:Na tebe,kuce edno! Pa bi rekol: O muslimani,ne veruvame dodeka ve ima poveke od nas.“ (Et Tabekat 2/140) Es Saarani ni zboruva za svoite kerameti,pa si kazuva: “Sum bil blizu Pratenikot,sallallahu alejhi ve sellem,na kratko rastojanie izmegu mene i nego.Duri,ponekogas sum go stavil rakata na negoviot kabur(grob),a sum bil vo Egipet.“ (Letaiful minen 1/8) Vo biografijata na Muhjiddin ibn Arebi pisuva: “Spomenuvaat deka Kaba pravela tavaf okolu nego i nemu mu se pokorila.“ (El Džami'u 1/120) Vo biografijata na Ahmed el Faruki pisuva: “Mnogu pati bil vozdignat nad Arsot.Za Ramazan go povikale na iftar negovite deset muridi (ucenici) i toj im se odzvi.I koga doaga zajdisonce bil kaj sekogo eden od niv deset vo isto vreme i iftarese so niv.“ (Ibid 1/335) El Dzunejd kazuva: “Za muridot (ucenikot) pocetnik,e naj dobro da ne se zafati so srceto svoe so tri nesta: Zarabotuvackata,traganje na hadis i so zenidba,vo sprotivno negovata polozba ke se promeni.“A potoa rece:“Najdobro e za sufijata nisto da ne pisuva i ne cita,zatoa sto toa e po prilagodno za odrzuvanje na koncentracija.“ (El Ihja 1/11) Tesko na onie koi si gi zedoa aftoritetite za vistina namesto vistinata za aftoritet. Ova bese samo edno kratko patuvanje po morskite dlabočini na sufizmot poln so sirk i kufr. Muharem ibn Shaban ibn Fazli Melbourne - Australia. |
 
|
1 User(s) are reading this topic (1 Guests and 0 Anonymous Users)
активни членови
|
|
